Samostalnik je pregibna besedna vrsta, ki ima med vsemi besednimi vrstami največ predstavnikov. 54% vseh besed v Slovarju slovenskega knjižnega jezika je samostalnikov (21.737 moškega spola; 21.236 ženskega spola; 8.173 srednjega spola - vseh besed: 93.154).

Samostalniki izražajo predmetnost in pojmovnost.

Samostalnike lahko razdelimo glede na njihove slovnične lastnosti: spol, števnost, živost, sklanjatev.

Razumevanje slovničnega spola ni povsem enotno. Tradicionalno se v slovenščini ločuje med tremi spoli:

• ženski spol
• moški spol
• srednji spol

Pri čemer samostalniki posamičnega spola seveda ne označujejo samo človeških in živalskih pripadnikov konkretnega biološkega spola, temveč se uporabljajo tudi za označevanje neživih stvari. Spol je preko tega samo način grupiranja samostalnikov, ki je delno prekriven z nejezikovnim razumevanjem pojma spola. Ženskega spola so tako tudi samostalniki, ki opisujejo neživo naravo oz. predmetnost: miza, skala, reka itd. Samostalniki moškega spola, ki označujejo neživo naravo oz. predmetnost so: stol, kamen, potok itd. Samostalniki srednjega spola pa lahko včasih označujejo tudi pripadnike živalskih vrst ali ljudi: dekle, dete, tele, kljuse itd.

Slovnični spol bi lahko razdelili tudi drugače. Kramer razdeli slovnični spol približno takole:

• [srednji spol [moški spol [ženski spol]]]

Ženski spol je najkonkretnejši saj ga uporabljamo samo za označevanje pripadnic ženskega biološkega spola (tako za živali kot za ljudi).

(1) Žirafa se je sprehodila pred obiskovalci.
(2) Meta in Zdravka sta se pogovarjali dolgo v noč.

Moški spol lahko uporabimo tako da pripadnike ženskega kot za pripadnike moškega spola.

(3) Sosedove punce in Kovačev Miha so plezali po drevesih.
(4) Otroci, med katerimi so bile tudi tri Metkine sestrične, so bili razigrani.
(5) Senatorji, med njimi je 5 žensk, se niso strinjali s predlogom.

Srednji spol pa naj bi se po tej logiki lahko uporabil za karkoli.

(6) Kaj je bilo to? Peter je prišel domov.
(7) Kaj si videl? Videl sem Petra in Metko.
(8) 5 fantov in 6 punc se je sončilo na obali.
(9) Nekaj je padlo na tla? Mogoče je bil Peter.
 

Vprašalni zaimek kaj je srednjega spola in se načeloma lahko uporablja za karkoli, ne glede na živost oziroma če živosti ne poznamo. Enako velja za nedoločni zaimek nekaj. Kdo je vprašalni zaimek za živo in se uporablja ne glede na biološki spol živega.

(10) Kdo stoji pred Petrom? To je Micka, njegova punca.
(11) Nekdo mi je zaželel lep dan. Mislim, da je to bila Zdravka.

Samostalniki, ki označujejo snovi, so tipično neštevni. Števnosti ne gre mešati s številom. Števnost je sposobnost preštevanja, število pa je realizacija oz. posledica preštevanja. Neštevni samostalniki imajo samo eno število, tipično edino. Množinski samostalniki na drugi strani pa so števni, a nimajo edninske oblike. Samostalniki tipa 'pesek', 'moka', 'voda', 'vino'.

Nekateri samostalniki poznajo samo množinsko obliko. Recimo: 'hlače', 'sani', 'pljuča', 'jetra' itd.

(4) Kupil sem ene hlače.
(5) Če boš toliko pil, si boš uničil svoja edina jetra.

Živost ni posebej močna kategorija v slovenščini a ima še vedno nekaj vpliva na slovnično obnašanje posamičnih besed.

V slovenski jezikoslovni tradiciji poznamo več delitev sklanjatev.