Slovnični spol
Slovnični spol je osrednja kategorija razdelitve samostalnikov na manjše skupine. Slovnični spol v slovenščini samostalnike razdeli v tri skupine. Delitev Dva slovnična spola odgovarjata dvema osnovnima biološkima spoloma pri človeku, tretji pač ne, zato ga nekateri niti ne prištevajo med slovnične spole.
Slovnična kategorija spola je poleg samostalniku lastna tudi samostalniškim zaimkom, spreminja pa obliko glagolov, pridevnikov in pridevniških zaimkov, ki se ujemajo s samostalnikom.
Spol kot slovnična kategorija je poznan v številnih jezikih sveta a ima nemalokrat drugačno ime od biološkega spola (prim. angl. gender vs. sex; sh. rod vs. spol; rus. rod vs. pol; ital. genere vs. sesso; itd.).
WALS ima podakte o 257 jezikih, od tega jih več kot polovica (145) ne pozna ločevanja med slovničnimi spoli, 50 jezikov ima 2 slovnična spola, 62 pa tri in več slovničnih spolov.
Razumevanje slovničnega spola ni povsem enotno. Tradicionalno se v slovenščini ločuje med tremi spoli:
- ženski spol
- moški spol
- srednji spol
Pri čemer samostalniki posamičnega spola seveda ne označujejo samo človeških in živalskih pripadnikov konkretnega biološkega spola, temveč se uporabljajo tudi za označevanje neživih stvari. Spol je preko tega samo način grupiranja samostalnikov, ki je delno prekriven z nejezikovnim razumevanjem pojma spola. Ženskega spola so tako tudi samostalniki, ki opisujejo neživo naravo oz. predmetnost: miza, skala, reka itd. Samostalniki moškega spola, ki označujejo neživo naravo oz. predmetnost so: stol, kamen, potok itd. Samostalniki srednjega spola pa lahko včasih označujejo tudi pripadnike živalskih vrst ali ljudi: dekle, dete, tele, kljuse itd.
Slovnični spol bi lahko razdelili tudi drugače. Kramer razdeli slovnični spol približno takole:
[srednji spol [moški spol [ženski spol]]]
Ženski spol je najkonkretnejši saj ga uporabljamo samo za označevanje pripadnic ženskega biološkega spola (tako za živali kot za ljudi).
(1) Žirafa se je sprehodila pred obiskovalci. (2) Meta in Zdravka sta se pogovarjali dolgo v noč.
Moški spol lahko uporabimo tako da pripadnike ženskega kot za pripadnike moškega spola, zaradi česar, ga bomo tu raje poimenovali 'živi' kot 'moški'. Nova razdelitev oz. povezava med spoli je takšna:
[splošni spol [živi spol [ženski spol]]]
(3) Sosedove punce in Kovačev Miha so plezali po drevesih. (4) Otroci, med katerimi so bile tudi tri Metkine sestrične, so bili razigrani. (5) Senatorji, med njimi je 5 žensk, se niso strinjali s predlogom.
Srednji spol pa naj bi se po tej logiki lahko uporabil za karkoli.
(6) Kaj je bilo to? Peter je prišel domov. (7) Kaj si videl? Videl sem Petra in Metko. (8) 5 fantov in 6 punc se je sončilo na obali. (9) Nekaj je padlo na tla? Mogoče je bil Peter.
Vprašalni zaimek kaj je srednjega spola in se načeloma lahko uporablja za karkoli, ne glede na živost oziroma če živosti ne poznamo. Enako velja za nedoločni zaimek nekaj. Kdo je vprašalni zaimek za živo in se uporablja ne glede na biološki spol živega.
(10) Kdo stoji pred Petrom? To je Micka, njegova punca. (11) Nekdo mi je zaželel lep dan. Mislim, da je to bila Zdravka.
Nezaznamovanost živega spola napram ženskemu spolu je lepo vidna na več načinov:
- poimenovanja za žensko ustreznico poklica so tipično izpeljana iz splošnega poimenovanja: kuhar-ica, slikar-ka, arheolog-inja itd.
- pridevnik narejen iz takšnega poimenovanja je vedno narejen iz splošnega poimenovanja: kuhar-stvo, slikar-stvo, arheolog-ija
- …
Slovenščina ima tri slovnične spole, četudi bi lahko trdili, da samostalnike deli na več kot tri skupine. Samostalniki se namreč delijo tudi glede na sklanjatve in živost.
Ženski spol
Samostalniki ženskega spola imajo v imenovalniku tipično končnico -a, lahko pa se končajo tudi na ničto končnico, če pripadajo drugi sklanjatvi …
Moški spol
Samostalniki moškega spola imajo v imenovalniku tipično ničto končnico, lahko pa se končajo tudi na -o …