Ko pogledamo notranjo zgradbo samostalniške zveze (oz. določilniške zveze = DP), vidimo, da imajo notranji deli DP-ja stalen besedni red (prim. Toporišič 2000):

- Če začnemo pri vrhu vidimo, da je določilnik nujno prva sestavina samostalniške zveze, (1). Sledi mu kazalni zaimek, njemu pa števnik, ki načeloma ne more biti levo od kazalnega zaimka (oz. se zdi, da je kazalni zaimek, v tem primeru kot nekakšen pridevnik), (2). Nedovoljen vrstni red je tudi pridevnik > števnik (3).

(1) določilnik → kazalni zaimek, števnik
  1. ok: vsi tisti tam
  2. - *tisti vsi tam
  3. ok: ena tri mesta
  4. - *tri ena mesta
  5. ampak: nekaj tistih jabolk in tistih nekaj jabolk
(2) kazalni zaimek → števnik in števnik → kazalni zaimek
  1. ok: tistih pet jabolk
  2. - ?pet tistih jabolk
  3. ok: te tri knjige
  4. - ?tri te knjige
  5. - ?deset teh knjig
  6. - *sto eno to knjigo (bi kupil.)
(3) števnik → pridevnik
  1. ok: tri rumene rožice
  2. - *rumene tri rožice
  3. ok: pet pijanih pobov
  4. - *pijanih pet pobov

Po tranzitivnosti lahko sklepamo, da bodo nedovoljeni tudi vrstni redi, kjer bo pridevnik pred kazalnim zaimkom ali pred določilnikom. To napoved potrdijo podatki:

(4) določilnik → pridevnik
  1. ok: vse rdeče srajce
  2. - *rdeče vse srajce
  3. ok: eni rdeči bicikli
  4. - *rdeči eni bicikli
(5) kazalni zaimek → pridevnik
  1. tiste strgane hlače vs. *strgane tiste hlače

Dobili smo vrstni red: določilnik → kazalni zaimek → števnik → pridevnik → samostalnik

(6) določilnik → kazalni zaimek → števnik → pridevnik → samostalnik
  1. vse tiste tri zelene hiše
  2. *tri vse tiste zelene hiše
  3. *tri tiste zelene vse hiše
  4. *zelene tri tiste vse hiše
  5. *zelene tiste tri vse hiše
  6. *tiste zelene tri vse hiše
  7. *tiste vse tri zelene hiše (ta primer bi lahko še bil sprejemljiv)
  8. *tiste tri vse zelene hiše (ok, vendar je tu zelene pridevniška beseda)

Ugotovljeni vrstni red ni značilen le za slovenščino, temveč je univerzalen. Opisal ga je že Greenberg leta 1963. Greenberg je pregledoval slovnice in ugotavljal skupne lastnosti jezikov in na podlagi tega predlagal številne univerzalije.

Greenberg (1963) - univerzalija št. 20
  1. levo od samostalnika (kot levi prilastki) je vrstni red kazalnega zaimka, števnika in pridevnika vedno: DEM > NUM > A = Kazalni zaimek > Števnik > Pridevnik.
  2. desno od samostalnika (kot desni prilastek) je vrstni red istih elementov enak kot levo od samostalnika ravno obraten.

Cinque (2005) predela omenjeno generalizacijo, poišče jezike, ki ustrezajo posamičnim vrstnim redom ter morebitne izjeme zavrže. 

 a. ✔ Dem  Num    A     N  (ogromno jezikov)
 b. ✔ Dem  Num    N     A  (veliko jezikov)
 c. ✔ Dem  N      Num   A  (zelo malo jezikov)
 č. ✔ N    Dem    Num   A  (malo jezikov)

—- 

 d. * Num  Dem    A     N   (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 e. * Num  Dem    N     A   (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 f. * Num  N      Dem   A   (Ø - cf. Lu 1998, 183)
 g. * N    Num    Dem   A   (Ø - Greenberg 1963; Lu 1998, 162)

—- 

 h. * A    Dem    Num   N   (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 i. * A    Dem    N     Num (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 j. ✔ A    N      Dem   Num (zelo malo jezikov)
 k. ✔ N    A      Dem   Num (malo jezikov)
 l. * Dem  A      Num     N   (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 m. ✔ Dem  A      N      Num  (zelo malo jezikov)
 n. ✔ Num  N      A      Num  (veliko jezikov)
 o. ✔ N    Dem    A      Num  (zelo malo jezikov)
 p. * Num   A     Dem    N     (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 r. ✔ Num  A      N      Dem   (zelo malo jezikov)
 s. ✔ Num  N      A      Dem   (malo jezikov)
 š. ✔ N    Num    A      Dem   (malo jezikov)
 t. * A    Num    Dem     N     (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 u. * A    Num    N       Dem   (Ø - Greenberg 1963; Hawkins 1983)
 v. ✔ A    N      Num     Dem   (zelo malo jezikov)
 z. ✔ N    A      Num     Dem   (zelo malo jezikov)

- Cinque ponudi sledečo univerzalno zgradbo, ki naj bi razložila, zakaj najdemo v naravnih človeških jezikih le zgoraj opisane vrstne rede.