Samostalniška zveza
Na splošno
Samostalniška zveza je zveza samostalnika in dodatkov.
Jože Toporišič (2001) loči med podredno in pristavčno zloženimi samostalniškimi zvezami, kar pa ni uporabno, saj so si zložene samostalniške zveze zelo različne med seboj. Bolj smiselna je delitev na enostavne in podredno zložene samostalniške zveze, četudi so vsaj nekatere enostavne samostalniške zveze zgradbeno popolnoma primerljive s sestavljenimi. Kakršnakoli površinska klasifikacija bo namreč vedno opisala le nekaj površinskih lastnosti samostalniških zvez.
- Površinsko gledano (po Slovenski slovnici) so samostalniške zveze Peter, miza in recimo dežurni vse nastavljene in posledično enake, vendar je najverjetnejša analiza posamostaljenih pridevnikov, kot je naprimer dežurni, gotovo bolj zapletena in vključuje tudi neizgovorjen samostalnik, kar iz površinsko nesestavljene samostalniške zveze naredi podredno sestavljeno samostalniško zvezo.
Zgradba samostalniške zveze
Priredno zložena samostalniška zveza sta zelo verjetno samo dve samostalniški zvezi. Sestavljene samostalniške zveze, podobne primeru (1), so bolj zanimive.
(1) nekaj rdečih koles in avtomobilov
Podredno zložene samostalniške zveze lahko, površinsko gledano, razdelimo na jedro in prilastek, s tem, da je prilastek lahko na levi ali desni strani samostalnika.
Zgradbe samostalniške zveze se bomo lotili metodično. Za začetek se lahko vrnemo nazaj na točko, ko smo govorili o navezovanju. Tam smo opazovali, da se povratno osebni in povratno svojilni zaimki lahko navežejo tudi na „osebek“ znotraj samostalniške zveze, kot to vidimo v primeru (4a). Ker se nismo hoteli odreči generalizacijam glede navezovanja, smo omenili možnost, da znotraj samostalniške zveze najdemo enako zgradbo kot v stavku. Nadalje vidimo, da je navezovanje možno le v eno smer, ime v položaju levega prilastka lahko navezuje anaforične izraze v desnem prilastku, ne more pa ime na položaju desnega prilastka navezovati anaforične izraze v levem prilastku. Iz tega jasno sledi, da ima samostalniška zveza notranjo zgradbo.
(1) a. Kekčev opis samega sebe / Petrova slika svoje mame
b. *svoj opis Janeza
Spomnimo se lahko tudi, da je podobno kot glagol tudi samostalnik pripisoval udeleženske vloge ter da smo podobno kot ob glagolu stavčna dopolnila opazovali tudi ob samostalniku. Vse to nas napeljuje na hipotezo, da sta zgradbi samostalniške zveze in stavka v marsičem sorodni.
Kjerkoli se lahko pojavi samostalniška zveza, se načeloma lahko pojavi kakršnakoli samostalniška zveza. Seveda je pomembno, katera samostalniška zveza se pojavi kje zaradi pomena stavka, ne bo pa kompleksnost zveze vplivala na slovnično pravilnost stavka. Iz tega lahko sklepamo, da interna zgradba samostalniške zveze ni pomembna za zgradbo stavka, kar pomeni, da so samostalniške zveze res samostojne in torej še toliko bolj podobne celotnim stavkom. Približno takšno funkcijo kot jo v stavku opravlja glagol, jo v samostalniški zvezi opravlja samostalnik, ki je načeloma edina nujna sestavina samostalniške zveze. Pravimo načeloma, ker obstajajo tudi samostalniške zveze brez prototipičnih samostalnikov, recimo osebni ali nedoločni, vprašalni itd. zaimki:
- jaz, ti, on … - nekdo, nekaj, vsak, nihče …
Ali pa posamostaljeni pridevniki, ki ravno tako niso samostalniki (zgoraj smo omenili možnost, da se v teh zvezah dejansko nahaja neizrečen samostalnik).
- ta beli, ta rdeči, dežurni …
Podobno kot imamo v stavku nad glagolom celo serijo funkcionalnih besednih zvez, celoten stavek pa naj bi dejansko bil časovna zveza (oz. zveza časovne morfologije) tudi nad samostalnikom z lahkoto najdemo funkcionalne besednih zvez.
- Dejansko jedro samostalniške zveze naj bi bil določilnik = determiner (določni in nedoločni členi, kvantifikatorji itd.)
- V angleščini, nemščini, italijanščini je osrednja vloga določilnikov bolj očitna, tam ima vsaka samostalniška zveza nujno ob sebi določni ali nedoločni člen. Slovenščina določnega člena nima, se pa zdi, da je uporaba nedoločnega člena v pogovorni slovenščini (skoraj) obvezna.
(5) S sabo je prnesu (en= piskr in z'čnu kuhat, z (enim) drugim piskrom pa je neki mahal naokoli. (6) (Eni) trije tipsoni so kr začeli utrujat. - *(uni) trije tipsoni …
- Nekateri določilniki določajo sklon samostalnika:
- vsaka hiša, vsake hiše
- vse hiše, vse hiše
- vidim malo psov; malo psov je prišlo … kost sem dal psom
- nekaj psov vidim/je prišlo … kost sem razdelil med nekaj psi
- Nekateri določilniki se ne sklanjajo:
- nekaj psov z nekaj psi
- nekaj hiš z nekaj hišami
- nekaj mest z nekaj mesti
Samostalniška zveza je dejansko določilniška zveza, zato bomo o njej govorili kot o DP (determiner phrase = določilniška zveza).