Vrstni red pridevnikov

Po Toporišičevi Slovenski slovnici imajo pridevniki v slovenščini stalen vrstni red:

Če se vrstni red pridevnikov spremeni, se spremeni tudi pomen besede:

  1. dva Janezova otroka (Janez ima dva ali več otrok, mi pa mislimo na dva),
  2. Janezova dva otroka (Janez ima točno dva otroka).

Pri lastnostnih pridevnikih na vrsto pridejo najprej kakovostni in šele potem merni:

  1. vaše odlične palačinke proti *vaše dolge odlične palačinke.

Prav tako so kazalni zaimki pred števniki, sicer se spremeni pomen:

  1. ta dva politika proti dva ta politika,
  2. tisti tretji avtomobil proti tretji tisti avtomobil.

V drugem primeru je kazalni zaimek rabljen kot pridevnik.

Vrstni red pridevnikov v slovenščini:

SPLOŠNI PRIDEVNIKI (lepa) → STAROST/DOBA (stara) → BARVA (rdeča) → DELEŽNIKI (obnovljena) → IZVOR/PRIPADNOST (ruska) → SAMOSTALNIK (hiša).

Načeloma so vsi ti pridevniki prosti in se lahko pojavljajo kjerkoli in so možni različni vrstni redi, a je eden vedno bolj nezaznamovan od drugih.

Vrstni pridevniki so bližje samostalniku:

  1. zanimiv računalniški tečaj proti *računalniški zanimiv tečaj.

Na začetku besedne zveze so lahko izrazi, ki ubesedujejo ugajanje, sicer se spremeni pomen:

  1. ljubka emajlirana vaza proti emajlirana ljubka vaza.

Vse vrste pridevniških besed pa niso enako strogo postavljene v zgradbo samostalniške zveze, a so vsaj tisti elementi, ki stojijo levo od pravih pridevnikov, precej fiksni:

DOLOČILNIKVRSTILNI ŠTEVNIKGLAVNI ŠTEVNIK → SUBJEKTIVNA OCENA → ?EVIDENTIAL → VELIKOST → DOLŽINA → VIŠINA → HITROST → ?GLOBINA → ŠIRINA → TEŽA → TEMPERATURA → ?MOKROST → STAROST → OBLIKA → BARVA → NARODNOST/IZVOR → MATERIAL → [MESTO ZA DELE BESEDNIH ZVEZ] → SAMOSTALNIK.

Vrstni red pridevniških besed, ki ga uporablja večina govorcev slovenščine, je v bistvu vrstni red, ki naj bi bil univerzalen v vseh jezikih.