Uporabniška orodja

Orodja spletišča


vezaj

Vezaj

Vezaj (-) je najkrajše vezalno črtično ločilo (krajša črtica od pomišljaja), ki se uporablja za vezanje besed. Navadno je stičen (stični vezaj), redko tudi nestičen (nestični vezaj).

Skladenjska in oblikoslovna raba

Ločila:
. pika
, vejica
! klicaj
? vprašaj
: dvopičje
; podpičje
- vezaj
pomišljaj
„“ narekovaj

Stični vezaj

Stični vezaj (brez presledka z leve in desne) pišemo:

1. Med deli zložene besede, ki bi bili v prosti zvezi povezani z in ipd.:

črno-beli film
poljsko-slovenski slovar
belo-modro-rdeča zastava
gospodarsko-politične razmere

Medmeti iz istih ali podobnih sestavin se lahko pišejo z vezajem, če se sicer pišejo tudi skupaj ali narazen:

ha-ha-ha (to lahko pišemo tudi hahaha ali ha ha ha)

2. V priredno »zloženih številkah« (bančni računi ipd.):

0421-7150-1826-564
27-15/72
LJ D7-206

3. Med sestavinami zloženk, nastalih iz podrednih zvez, če je prvi del števka ali več števk oziroma črka ali več črk:

20-letnica
30-odstoten
C-vitamin
TV-drama
c-mol

4. Med sestavinami nekaterih zloženk z imenovalniško prvo sestavino; to je zastarelo, danes take zloženke pišemo skupaj:

Slovenija-vino (oz. Slovenijavino)
Slovenija-šport (oz. Slovenijašport)

5. Na koncu pisno osamosvojenega dela zloženke ali sestavljenke (značilno zlasti za strokovno pisanje):

dvo- in večzložne besede
pet- ali šestkratni znesek
prvo- in drugošolci
severo- in jugovzhod

6. Med črkovno ali števčno/številčno osnovo in končajem:

a-jevska sklanjatev
njegovi b-ji so nekam čudni
40-a leta

rajši štirideseta leta

V manj strokovnem pisanju se tak vezaj lahko opusti:

ajevska sklanjatev
njegovi bji so nekam čudni

7. Med kratico, pisano z velikimi črkami, in končnico (ali podaljškom osnove), ki jo pišemo z malimi:

TAM-a
v NOB-ju

8. Za naveznim členkom le pred kazalnim pridevniškim, posamostaljenim ali prislovnim zaimkom:

le-ta
le-tak
le-tu

9. V nekateri tujih citatnih imenih:

Aix-en-Provence
rendez-vous

10. V filozofskem jeziku med samostojnimi besedami, povezanimi v sklop:

biti-tu-in-zdaj

Nestični vezaj

Nestični vezaj (s presledkom z leve in desne) pišemo:

1. Med deloma dvojnega imena, če se obe enoti pregibata:

Miren - Kostanjevica, Videm - Dobrepolje

Ni pa prav Ljubljana - Bežigrad, kjer gre za en sam del, tj. za Bežigrad v Ljubljani.

2. Med osebnim imenom in vzdevkom oz. med prvotnim in privzetim priimkom:

Josip Murn - Aleksandrov
Zofka Kveder - Jelovšek

Posebnosti

- Nestični vezaj pri priimkih se v novejšem času opušča.

- Vezaja ne pišemo pred vzdevki, ki nadomeščajo priimke:

Aleksander Veliki
Rihard Levjesrčni
Henrik Osmi

- Vezaja ne pišemo v primerih, ko je prvemu samostalniku dodan prilastek:

Cankar umetnik
Prešeren pesnik in narodni ideolog
ptica pevka
Ljubljana Šiška

Neskladenjska in neoblikoslovna raba vezaja

Neskladenjsko in neoblikoslovno vezaj pišemo:

1. Za ločevanje zlogov:

li-pa
po-ti-ca

2. Za zaznamovanje nesamostojnih pomenskih delov besede: predpon, končnic, priponskih obrazil, medpon ipd.:

pra-
ne-
-a
-e
-ost
-oba
-o-
-e-

3. Za zaznamovanje končajev:

rima na -ova, -ast

4. Za zaznamovanje enote 00 pri zapisovanju denarnih zneskov:

12 465,- EUR

Pozor
Če se deljeni del besede končuje z vezajem, ga lahko prenesemo na začetek naslednje vrstice, da ga ohranimo pri morebitnem prepisovanju.

vezaj.txt · Zadnja sprememba: 2021/01/22 00:26 uporabnika cajanka