DVOPIČJE
Je levostično enodelno nekončno ločilo, sestavljeno iz dveh navpično postavljenih pik. Je podobno podpičju, ampak ni enako. Dvopičje najdemo v skladenjski in neskladenjski rabi.
Skladenjska raba
Dvopičje pišemo:
1. pred besedno zvezo, ki pojasnjuje že prej splošno povedano, posebno pri naštevanju. Na primer:
Ima tri konje: vranca, rjavca in šarca.
Pomni
1. Pojasnjevano pred dvopičjem je lahko izpuščeno:
Prišli so (tile): Jakob, Marija, Mojca, Andrej.
Kadar v takih primerih stavčnofonetično pred naštevanim ne delamo premora, dvopičja ne pišemo:
Prišli so Jakob, Marija, Mojca, Andrej.
2. Dvopičja ne pišemo pred navedkom, ki je prilastek izraza pred seboj:
Descartesov izrek »Mislim, torej sem« poznajo vsi, ki so zares izobraženi. Za takim navedkom prav tako ne pišemo vejice.
3. Namesto dvopičja se rabi tudi pomišljaj ali vejica, ko gre za navadni pristavek:
Le eno je potrebno – delo ali Le eno je potrebno, delo.
2. po napovednem spremnem stavku pred dobesednim navedkom v premem govoru. Na primer:
Deklica je vprašala: „Kako ste kaj?“
če spremni stavek ni pred dobesednim navedkom, se za njim dvopičje ne piše. Na primer:
„Če drugi zmorejo“, si je mislil, „bom jaz tudi“.
3. pred stavkom, s katerim pojasnjujemo drug stavek. Na primer:
Preprosto povedano: bolje kot bomo gospodarili, več bomo imeli.
4. med prorekom in porekom v veliki povedi (periodi). Na primer:
Ko izgublja jeseni narava svojo lepoto, mineva cvetica za cvetico in pada list za listom: tedaj se začno nabirati po ledinah in zvonikih ptičja krdela.
5. neobvezno za besedilom, za katerim se v obrazcih in podobnem zapisujejo ustrezni podatki. Na primer:
Ime: …….
Priimek: …….
6. med imenom avtorja in drugimi podatki z naslovne strani kakšnega dela ali napisa pod sliko. Na primer:
France Prešeren: Poezije
Pomni! V takih primerih namesto dvopičja uporabljamo rajši vejico ali piko.
France Prešeren, Poezije
7. za skrajšano napovedjo. Na primer:
Foto: arhiv Dela ( Fotografija je iz arhiva Dela)
Neskladenjska raba
Dvopičje se neskladenjsko piše večinoma nestično.
1. za pomen proti. Na primer:
1 : 3
2. za pomen deljeno. Na primer:
36 : 6
3. za pomen v nasprotju z: Na primer:
lepa : lipa : lopa
Dvopičje se uporablja še za zaznamovanje dolžine glasov v fonetičnih zapisih, za ločevanje enot v UDK, v glasbi za ponavljanje odlomka, za ločevanje ur in minut na digitalnih številčnicah. V takšnih primerih se neskladenjsko dvopičje piše stično.
Raba v tujih jezikih
V finščini in švedščini se lahko dvopičje pojavi znotraj besed, podobno kot opuščaj, med besedo (ali kratico, še posebej v akronimu in njegovih (večinoma rodilniških) priponah. V švedščini se pojavlja tudi v imenih, na primer
Antonia Ax:son Johnson (Ax:son za Axelson).
V finščini se rabi v sposojenkah in kraticah; na primer
USA:han za ilativ od »ZDA«.
Raba v matematiki
Dvopičje se rabi tudi v matematiki, kartografiji, gradnji maket in na drugih področjih za označevanje razmerja ali merila. Na primer
3:1 (izgovorjeno [tri proti ena]).
V Unicode je posebni znak za razmerje, U+2236 (∶), za rabo v matematiki.
Razmerje med vodikom in kisikom v vodi je 2 : 1.
moštvo je zmagalo s 4 : 2.
V Atlasu Slovenije so izdelani v merilu 1 : 50.000.
V logiki in pri ustreznem označevanju množic se dvopičje rabi kot nadomestilo za navpičnico, tako da pomeni „takšen da“.
Dvopičje se rabi za označevanje znaka deljenja: »a deljeno z b« se zapiše kot a : b, ali za označevanje razmerja.
Dvopičje se v kombinaciji z enačajem, {\displaystyle :=\,}{\displaystyle :=\,}, rabi za definicije.
Raba v računalništvo
V računalništvu je znak za dvopičje v kodi ASCII 58, v kodni točki Unicode U+003A. Polno široka (dvobitna) ustreznica, ：, je v kodni točki Unicode U+FF1A.
Dvopičje se velikokrat rabi kot posebni kontrolni znak v mnogih ukazih operacijskih sistemov, enoličnih krajevnikih virov, računalniških programskih jezikih in v predstavitvah poti različnih datotečnih sistemov.
Velikokrat se rabi kot enojno predponski ločevalec, ki napoveduje da je pred njim stala ključna beseda ali prehod iz enega načina predstavitve znakovnega niza v drug povezan način. Nekateri programi, kot je na primer zelo rabljen MediaWiki, izkoriščajo dvopičje kot predponski ali priponski ločevalec.
Spletna raba
V internetu (pogovorih v živo, elektronski pošti, oglasnih deskah itd.) se dvopičje ali večkratno dvopičje rabi za označevanje dejanja ali občutkov. V tej rabi ima obratno funkcijo od narekovajev in označuje dejanja, kjer se predpostavlja da je nenaznačeno besedilo dvogovor.
Dvopičja se rabijo tudi za zvoke. :klik:
Dvopičja se veliko rabijo za prikazovanje dveh navpično poravnanih oči v smeških, kot so 
, :), :(, :P, :D, :O