Pomišljaj
Je večinoma enodelno, lahko pa tudi dvodelno ločilo, načeloma nestično. Je daljša črtica kot deljaj oz. vezaj. Po obliki ločimo navadni (–) in dolgi (—) pomišljaj. Po vlogi pa poznamo odstavčnega, predložnega, oklepajnega, narekovajnega ipd.
Dolgi pomišljaj pišemo med povedmi, ki niso deli istega besedila, če je v njih že uporabljen navadni pomišljaj:
Ti očeta do praga – sin tebe čez prag.
Ti meni luč – jaz tebi ključ.
Skladenjska raba
Enodelni pomišljaj
Enodelni pomišljaj je večinoma nestično ločilo (s presledkom na obeh straneh).
1. Nadomešča vejice, če želimo poudariti kakšno besedo, misel stavka ali pa nasprotje posameznih stavkov iste povedi:
Zdravje – to je največja vrednota.
Rastel sem in dorastel – spoznanja ni bilo.
2. Vpeljuje poudarjeno pristavčno pojasnilo že zapisane besede ali besedne zveze, namesto pristavčne vejice:
Tole ti polagam na srce – zaupanje.
3. Zaznamuje nedorečeno misel, zamolk:
Bodi tiho, če ne –!
Takih pomišljajev je lahko več:
Vse besede so odveč – –.
Namesto pomišljaja lahko pri zamolku uporabimo tri pike:
Saj bi mu povedala, pa …
4. Zaznamuje zvezo osebka in povedka ob izpuščeni glagolski obliki, zlasti v naslovih:
Leon Štukelj – olimpionik
5. Izraža spremembo skladenjskega naklona v isti povedi:
Včeraj me je poklical – kaj misliš kdo?
6. Uvaja dosebesedni navedek premega govora namesto narekovajev (narekovajni pomišljaj), vendar le na začetku odstavka, kadar pred njim ni spremnega stavka:
– Ali si spet za računalnikom? vpraša mama.
Sin odgovori: Delam šolske naloge, in se obrne stran.
– Kaj jih nisi naredil že dopoldan?
– Danes jih je več kot prejšnje dni, odgovori sin, pa še klavir sem vadil več kot pol ure.
Dvodelni pomišljaj
Dvodelni pomišljaj loči vrinjeni stavek od drugega dela povedi:
S prijateljem – zakaj ne bi imel prijatelja tudi jaz – sva se odpravila na potovanje.
Opombi
- Pomišljaj pišemo v takih primerih navadno le, če ima poved več stavkov, med seboj že tako ločenih z vejico. Če je poved enostavna, ločimo vrinjeni stavek navadno kar z vejicama:
Jaka, ne bodi len, je pohitel na letališče.
- Kadar je vrinjeni stavek med dvema stavkoma, za drugim pomišljajem pišemo vejico:
Temeljitejša analiza je pokazala – kako smo bili slepi –, da zdravilo nima tako močnih stranskih učinkov.
Neskladenjska raba
Enodelni pomišljaj se rabi neskladenjsko zlasti v naslednjih primerih:
1. Stično namesto predlogov od … do (predložni pomišljaj):
železniška proga Ljubljana–Zagreb
80–100 €
str. 125–210
v letih 1941–1945
odprto 8–12
10–12 °C
2. Stično v nesklonljivih besednih zvezah:
sistem voda–etanol
3. Nestično namesto odstavčne številke ali črke (odstavčni ali alinejni pomišljaj):
Kamena doba se deli na:
– paleolitik,
– mezolitik,
– neolitik.
4. Nestično med enotami besedila, ki so v kakšnem razmerju, zlasti nasprotnostnem:
rumeneti – rumeniti
ne samo – ampak tudi
tekma Olimpija – Maribor
5. Nestično kot matematični znak za 'minus' oz. 'manj':
7 – 3
Pri navajanju relativnih števil, npr. temperature, pa stično:
–8 °C
6. Dolgi nestični pomišljaj med povedmi iz raznih besedil ali iz raznih delov istega besedila, naštetimi v istem odstavku:
Ja, tudi tokrat je zamujal.
Galaksije drži skupaj gravitacijski privlak in telesa krožijo okoli njenega skupnega središča – jedra.