Uporabniška orodja

Orodja spletišča


podpicje

PODPIČJE

Podpičje je levostično nekončno ločilo sestavljeno iz navpično postavljene vejice in pike (;). Je podobno dvopičju, ampak ni enako. Ločuje posamezne dele povedi krepkeje kot vejica in šibkeje kot pika. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo.

Skladenjska raba

Ločila:
. pika
, vejica
! klicaj
? vprašaj
: dvopičje
; podpičje
- vezaj
pomišljaj
„“ narekovaj

1. Ločuje samostojna stavka ali zvezi stavkov iste povedi. Na primer:

Dokler je človek mlad in krepak, je ves svet njegov: kamor položi trudno glavo, tam je doma; vse mu je prijazno, vse mu odpira vrata in srce.

2. Ločuje sestavne dele priredij (protivnih, vzročnih ali sklepalnih). Na primer:

Ali bi sprejel tudi moj odgovor, ne vem; vem pa, da ga nisem utegnil napisati.

Pomni:

V navadnih dvostavčnih priredjih namesto podpičja pogosto pišemo vejico, v daljših pa podpičje zamenjamo s piko.

3. Ločuje daljše priredne sestavine z vzporedno skladenjsko zgradbo; tudi s številkami, črkami ali pomišljajem označene odstavčne naštevalne enote. Na primer:

Nenaglašeni i se v narečju rad izgubi:
a) v nedoločniku: delat, nosit;
b) v velelniku: nes, nos, pros;
c) v deležniku na -l (množina, moški spol): smo delal, prosil.

4. Ločuje različne enorodne skupine naštevanega v istem stavku. Na primer:

Iz trgovine prinesi: jabolka, limone, hruške; kremo, zobno pasto, milo; krompir, zelje in fižol.

5. Ločuje dele proreka v veliki povedi. Na primer:

Ako imenujemo klasike tiste pisatelje, v katerih se splošnočloveške misli in čuti razodevajo v lepi obliki; ki imajo veljavo za zmerom, ne samo za svoj čas; ki so vredni, da se stavijo za zgled prihodnjim: smemo po pravici Prešerna imenovati klasika.

Raba v drugih jezikih

V grščini podpičje označuje vprašanje. V francoski tipografiji se podpičje, loči od predhodnega znaka s kratkim nedeljivim presledkom. V računalniškem naboru znakov ga pogosto zamenja navadni presledek.

Neskladenjska raba

Raba v računalništvu

V računalniškem programiranju se podpičje pogosto rabi v imperativnih programskih jezikih za ločevanje ukazov. Takšna zgleda sta pascal in JavaScript. Zgleda vrstic, ki ločujeta ukaze (deklaracijo funkcije in funkcijo) v pascalu:

program PozdravljenSvet(output);

writeln('Pozdravljen svet!');

V drugih proceduralnih jezikih podpičje zaključuje ukaze - na primer Ada, C, Java, C++, Maple. Zgleda vrstic, ki zaključujeta ukaz (deklaracijo spremenljivke in funkcijo) v C-ju:

int stevilo 0 ;

puts(„Pozdravljen svet!“) ;

Nekateri drugi jeziki, kot so nekateri zbirniki in narečja Lispa, lahko rabijo podpičje tudi za označitev komentarjev.

V računalniškem sistemu je podpičje predstavljeno z desetiškima znakoma Unicode (;) in ASCII 59 ali šestnajstiško 0x003b

Raba v matematiki

V jeziku funkcij podpičje v argumentu funkcije, ki stoji pred spremenljivko, označuje, da je dana funkcija funkcija te spremenljivke, ni pa nujno.

V diferencialni geometriji podpičje, ki stoji pred indeksom, označuje kovariantni odvod funkcije po koordinati, označeni s tem indeksom. Navadni parcialni odvod je v takšnem zapisu označen z vejico.

podpicje.txt · Zadnja sprememba: 2021/01/21 16:02 uporabnika lvon