Vprašaj je enodelno končno ločilo na koncu vprašalnega stavka. Poznamo skladenjsko in neskladenjsko rabo.
V skladenjski rabi ga zapisujemo na koncu enostavčnih vprašalnih povedi in za podredjem, v katerem je glavni stavek vprašalni. Primer enostavčne povedi:
Kako si kaj?
Primer podredja:
Vprašala si me, kje sem bila včeraj?
1. Za vprašalnim odvisnikom stoji vprašaj samo tedaj, kadar ga zahteva glavni stavek, sicer pa pika ali klicaj: primer:
Vprašali smo ga, ali je že jedel kosilo.
2. Končno ločilo citirane povedi izpuščamo, če bi moralo stati pred končnim vprašajem vprašalne povedi: Primer:
Kdo je zavpil dol z njimi?
Če je citirana poved med narekovaji, lahko ohrani svoj vprašaj ali klicaj. Primer:
Kdo je zavpil »Dol z njimi!«?
Če je taka citirana poved za dvopičjem, ohranja svoje ločilo, zamenja pa se ločilo napovednega stavka. Primer:
Kdo je napisal tole: En hribček bom kupil.
Če je na koncu priredja ali proste zveze stavkov iste povedi, če je zadnji neodvisni stavek vprašalni: Primer:
Korenike dehte pod hladom ros, mavrične rose bleste sredi vej, kje je tvoja sila, kje tvoj ponos?
3. za vrinjeno vprašalno povedjo v drugi povedi: Primer:
Na gregorjevo – otec, še veš?
4. na koncu vprašalnega dobesednega navedka pred spremnim stavkom premega govora: Primer:
»Kaj je temu vrabcu?« je vprašala Malči nejevoljno.
Pomni
1. Pri čustveno obarvanih vprašanjih se poleg vprašaja rabi še klicaj ali celo klicaj sam. Primer:
Ali se tako govori z očetom?!
2. V naslovih besedil za vprašalnimi povedmi pišemo vprašaj navadno le v takih primerih, ko bi se sicer vprašalna poved lahko razumela pripovedno. Primer:
Kako do strokovnjakov proti Mir na Bližnjem vzhodu?
3. Stopnjevana vprašalnost se lahko zaznamuje z dvema ali večstičnimi vprašaji: Primer:
greš? Kam??
Vprašaj pa se lahko rabi tudi neskladenjsko, in sicer sredi besedila v oklepaju ali pa na robu besedila za izražanje dvoma. Primer:
je bil rojen na (?) Vrbi.
V španščini se v vprašalnih povedih uporabljata dva vprašaja. Narobe obrnjen vprašaj na začetku in običajen na koncu. Na primer:
¿Cómo estás?
V angleških zdravniških opombah se uporablja vprašaj, ki nakazuje morebitno diagnozo.1)
V matematiki „?“ običajno označuje funkcijo Minkowskega vprašalnika. V enačbah lahko pomeni „vprašan“ v nasprotju z „definiran“.
V algebraičnem šahovskem zapisu nekatera šahovska ločila vključujejo:
„?“ označuje slabo potezo,
„??“ napaka,
„?!“ dvomljiva poteza
„!?“ zanimiva poteza.
V Scrabble vprašaj označuje prazno ploščico.